
Sežana je bogatejša za kip Srečka Kosovela v naravni velikosti
V središču Sežane so slovesno predstavili nov bronasti kip Srečka Kosovela, delo kiparke Alenke Vidergar. Kip je izdelan v naravni velikosti.
Postavitev kipa napoveduje prihodnje leto, leto 2026, ki ga je vlada razglasila za leto Srečka Kosovela, saj bomo zaznamovali stoletnico njegove smrti. Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Kiparka Alenka Vidrgar si je želela upodobiti lepega, vizionarskega mladega moškega, kakršen je bil Srečko Kosovel. "Želela sem, da postane del nas, da je z nami v prostoru," pravi kiparka.
Kip meri v višino 165 centimetrov, kolikor je bil visok Kosovel, če pa bi se iz koraka vzravnal, bi bil mnogo višji, kot je bil v resnici. V roki nosi knjigo Zlati čoln, zbirko pesmi, ki si jih je želel objaviti, vendar ga je pri rosnih 22 letih prehitela smrt zaradi meningitisa.
"Še vedno verjamem, da večina ljudi na tem planetu, ne samo v Sloveniji, verjame v dobro. Srečko Kosovel nam je s svojo poezijo to povedal na svoj način, ampak tak, da se nad vsako njegovo besedo lahko zamislimo," je o pesniku dejala Nataša Pirc Musar.
Župan občine Sežana Andrej Sila meni, da ni še dovolj dobro poznan. "Celo si upam trditi, da je v Evropi bolj poznan kot v Sloveniji, zato se zahvaljujem vladi, da bomo lahko Kosovela predstavili širši javnosti."
Prihodnje leto, ko bomo zaznamovali stoletnico pesnikove smrti, je vlada namreč razglasila za leto Srečka Kosovela.
Postavitev kipa napoveduje prihodnje leto, leto 2026, ki ga je vlada razglasila za leto Srečka Kosovela, saj bomo zaznamovali stoletnico njegove smrti. Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Kiparka Alenka Vidrgar si je želela upodobiti lepega, vizionarskega mladega moškega, kakršen je bil Srečko Kosovel. "Želela sem, da postane del nas, da je z nami v prostoru," pravi kiparka.
Kip meri v višino 165 centimetrov, kolikor je bil visok Kosovel, če pa bi se iz koraka vzravnal, bi bil mnogo višji, kot je bil v resnici. V roki nosi knjigo Zlati čoln, zbirko pesmi, ki si jih je želel objaviti, vendar ga je pri rosnih 22 letih prehitela smrt zaradi meningitisa.
"Še vedno verjamem, da večina ljudi na tem planetu, ne samo v Sloveniji, verjame v dobro. Srečko Kosovel nam je s svojo poezijo to povedal na svoj način, ampak tak, da se nad vsako njegovo besedo lahko zamislimo," je o pesniku dejala Nataša Pirc Musar.
Župan občine Sežana Andrej Sila meni, da ni še dovolj dobro poznan. "Celo si upam trditi, da je v Evropi bolj poznan kot v Sloveniji, zato se zahvaljujem vladi, da bomo lahko Kosovela predstavili širši javnosti."
Prihodnje leto, ko bomo zaznamovali stoletnico pesnikove smrti, je vlada namreč razglasila za leto Srečka Kosovela.