Zavetišče Horjul je občino Sežana novembra lani obvestilo o odpovedi koncesijske pogodbe, polletni odpovedni rok pa začne veljati z aprilom. Na občini napovedujejo sklenitev pogodbe z drugim zavetiščem.

V občini Sežana je registriranih približno 1600 psov, podatka o skupnem številu zapuščenih živali pa na občini nimajo. Več zapuščenih živali opažajo v okolici doma upokojencev in bolnišnice, zaradi bližine Italije pa najdejo tudi odložene ostarele živali z druge strani meje. Sežanski župan Andrej Sila: "Zadnji primer, proti koncu leta 2025, smo našli odložene mladičke mačk pri zabojnikih." Sila opozarja tudi na problem hranjenja teh živali, kar posledično vpliva na večje razmnoževanje in povzroča dodatne težave.

V skladu z novelo Zakona o zaščiti živali občini Sežana v zavetišču Horjul pripadajo dva boksa za pse in štirje boksi za mačke, a po napovedani odpovedi pogodbe s Horjulom bodo poiskali možnosti drugje, pravi župan: "Konkretno še nismo v dogovorih, da bi šli iz enega zavetišča v drugo, ne nazadnje imamo še vedno pogodbo z zavetiščem Horjul. Iščemo pa dodatne zmogljivosti tudi zaradi izvedbe sterilizacij in kastracij."

Na občini Komen pa imajo zaradi poostritve pogojev drugo težavo. Zadnja leta v proračunu na letni ravni zagotovijo 15 tisoč evrov za storitve zavestišča Oskar Vitovlje. Kot pove župan Erik Modic, do zdaj še ni bilo treba porabiti zneska v celoti. V letu 2024 so odšteli 10 tisoč evrov. Stroški pa naraščajo, zaradi zaostritve normativov iz zavetišča napovedujejo višje račune: "To pomeni več stroškov, in jasno je, da bo pristalo na plečih občinskega proračuna. Po drugi strani pa od države ni znakov, da bi to upoštevala, ustrezno reagirala in zagotovila več sredstev za občine."

Problematika zadeva večino slovenskih občin. Delujoča zavetišča so prezasedena. Da bi na območju kraško-brkinskih občin iskali možnosti za lastno zavetišče, je za zdaj prezahteven zalogaj.