Tri kraške občine na udaru: Vračilo milijonov ogroža projekte
V letu 2007 so se občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje – Kozina združile v skupnem projektu gradnje širokopasovnega omrežja. Vendar je neupoštevanje pravil javnega naročanja pripeljalo do sodbe, zaradi katere morajo Ilirska Bistrica, Sežana in Hrpelje – Kozina zdaj vrniti milijonske zneske. Vrnjeno vsoto bodo občine odplačevale naslednjih 15 let. Ilirska Bistrica bo morala vrniti 3.700.000 evrov, Sežana 2.300.000 evrov, medtem ko bo dolg Hrpelj – Kozine znašal 200.000 evrov.
Plačila bodo imela znaten vpliv na proračun vsake občine. V Ilirski Bistrici bo skupni znesek po 15 letih odplačevanja narasel na več kot štiri milijone evrov, kar bi lahko financiralo različne občinske projekte, kot je gradnja novega stadiona ali gasilskih domov. Župan Ilirske Bistrice, Gregor Kovačič, pojasnjuje:
“Država se je postavila na jasno stališče, da bo sodbo izvršila. Smo se veliko pogovarjali, če bi nam prišli kaj nasproti, odpisali vsaj zamudne obresti, ampak posluha ni bilo.”
Kljub temu so uspeli doseči dogovor za obročno odplačevanje, ki bo Ilirsko Bistrico stalo 300.000 evrov letno.
Sežana bo plačevala letni obrok v višini 140.000 evrov, kar je polovica zneska, ki ga bo odplačevala Ilirska Bistrica. Župan Andrej Sila izraža zadovoljstvo nad dogovorom:
“Sodba bi lahko terjala tudi izvršbo nad premoženjem občine, blokado proračuna in druge ukrepe.”
Občine so morale zavarovati svoje dolgove z nepremičninami. V Ilirski Bistrici so zastavili pet starih stavb na območju nekdanjih vojašnic, ki so v glavnem prazne ali v uporabi kot skladišča in prostori za društva. Sežana je zastavila hostel v Pliskovici, Bunčetovo domačijo v Dutovljah ter nekaj drugih nepremičnin. Župan Sežane poudarja, da kljub zastavi nepremičnin ni razloga za skrb:
“Občina Sežana ima 33.000.000 evrov visok proračun, letni obrok je 140.000 evrov, te nepremičnine niso v nobeni nevarnosti.”
Do kršitve je prišlo pri dopolnitvi projekta širokopasovnega omrežja. Po dodajanju belih lis območij s strani države so občine te vključile v projekt brez ponovnega razpisa, kar je bila administrativna napaka. Župan Ilirske Bistrice, ki je podedoval dolgove od svojih predhodnikov, pravi:
“Širokopasovno omrežje je bilo zgrajeno, deluje, nihče ni bil oškodovan, država ni vračala nobenega denarja Evropski uniji.”
Kljub temu bo državni proračun vsako leto bogatejši za pol milijona evrov zaradi teh plačil.
Tri kraške občine se bodo naslednjih 15 let soočale z dolgotrajnimi finančnimi obveznostmi zaradi kršitev pri projektu širokopasovnega omrežja. Dogovor o obročnem odplačevanju omogoča stabilnost občinskih proračunov, vendar bo znesek, ki bi se lahko uporabil za razvoj občin, zdaj usmerjen v vračilo dolga.
Plačila bodo imela znaten vpliv na proračun vsake občine. V Ilirski Bistrici bo skupni znesek po 15 letih odplačevanja narasel na več kot štiri milijone evrov, kar bi lahko financiralo različne občinske projekte, kot je gradnja novega stadiona ali gasilskih domov. Župan Ilirske Bistrice, Gregor Kovačič, pojasnjuje:
“Država se je postavila na jasno stališče, da bo sodbo izvršila. Smo se veliko pogovarjali, če bi nam prišli kaj nasproti, odpisali vsaj zamudne obresti, ampak posluha ni bilo.”
Kljub temu so uspeli doseči dogovor za obročno odplačevanje, ki bo Ilirsko Bistrico stalo 300.000 evrov letno.
Sežana bo plačevala letni obrok v višini 140.000 evrov, kar je polovica zneska, ki ga bo odplačevala Ilirska Bistrica. Župan Andrej Sila izraža zadovoljstvo nad dogovorom:
“Sodba bi lahko terjala tudi izvršbo nad premoženjem občine, blokado proračuna in druge ukrepe.”
Občine so morale zavarovati svoje dolgove z nepremičninami. V Ilirski Bistrici so zastavili pet starih stavb na območju nekdanjih vojašnic, ki so v glavnem prazne ali v uporabi kot skladišča in prostori za društva. Sežana je zastavila hostel v Pliskovici, Bunčetovo domačijo v Dutovljah ter nekaj drugih nepremičnin. Župan Sežane poudarja, da kljub zastavi nepremičnin ni razloga za skrb:
“Občina Sežana ima 33.000.000 evrov visok proračun, letni obrok je 140.000 evrov, te nepremičnine niso v nobeni nevarnosti.”
Do kršitve je prišlo pri dopolnitvi projekta širokopasovnega omrežja. Po dodajanju belih lis območij s strani države so občine te vključile v projekt brez ponovnega razpisa, kar je bila administrativna napaka. Župan Ilirske Bistrice, ki je podedoval dolgove od svojih predhodnikov, pravi:
“Širokopasovno omrežje je bilo zgrajeno, deluje, nihče ni bil oškodovan, država ni vračala nobenega denarja Evropski uniji.”
Kljub temu bo državni proračun vsako leto bogatejši za pol milijona evrov zaradi teh plačil.
Tri kraške občine se bodo naslednjih 15 let soočale z dolgotrajnimi finančnimi obveznostmi zaradi kršitev pri projektu širokopasovnega omrežja. Dogovor o obročnem odplačevanju omogoča stabilnost občinskih proračunov, vendar bo znesek, ki bi se lahko uporabil za razvoj občin, zdaj usmerjen v vračilo dolga.