Tekma za županski stolček prehaja v sklepno fazo, odločitev o prihodnji smeri razvoja občine pa je v rokah volivcev. Lokalne volitve bodo v nedeljo, 15. novembra 2026. V Občini Sežana se potegujeta za štiriletni županski mandat samo dva kandidata, in sicer dosedanji župan Andrej Sila in dober znanec sežanske politike Rudolf (Rudi) Pečar. Da bi vam olajšali volilno izbiro, smo obema županskima kandidatoma zastavili enaka vprašanja o njunih prioritetah v primeru izvolitve. V nadaljevanju si preberite njune neposredne odgovore in soočite njune vizije.

• Kakšna je vaša dolgoročna vizija za prostorski razvoj in širjenje našega mesta v prihodnjih štirih letih? Vemo namreč, da je na Upravni enoti treba čakati veliko (preveč) časa za pridobitev gradbenega dovoljenja, za to pa je večinoma kriva Občina s svojimi togimi in prestrogimi predpisi. Ali si boste prizadevali za omilitev teh strogih omejitev, ki so trenutno v vejavi (npr. v OPN-jih)?
PEČAR: Žal lahko ugotovimo, da Občina Sežana nima dobrega strateškega načrta za razvoj mesta in je posledično njeno urejanje precej stihijsko. Razvoj in urejanje mesta ne more biti posledica razmišljanja od župana do  župana, temveč mora biti posledica kvalitetne dolgoročno naravnane študije. Za kvalitetno urejanje mesta Sežana, je najprej potrebno narediti nekaj poglobljenih strokovnih analiz in posnetkov stanja z namenom, da bi tako bolje spoznali potrebe občanov, da bi pridobili točne podatke o gibanju prometa, da bi dobili točen pregled nad stanjem že obstoječe infrastrukture in stanovanjskega fonda ter da bi tako osvojili pregled nam potrebami možnih investitorjev in uporabnikov. Le tako lahko Občina Sežana na osnovi analize in ob uporabi demografske slike pripravi kvalitetne planske dokumente (OPN in OPPN). Moja ključna misel je, da je včasih vseeno bolje realizirati več malih projektov, kot dajati prazne obljube za velike. Obiščite me na moji spletni strani. 
SILA: Sežano želim še naprej razvijati kot sodobno, urejeno, zeleno in ljudem prijazno mesto, ki zagotavlja kakovostne pogoje za življenje vseh generacij. Pri tem je pomembno, da razvoj poteka premišljeno in celovito. Razvoj mesta temelji na gospodarskem preboju, ki mu mora slediti stanovanjska gradnja, slednji pa razvoj komunalne, prometne in predvsem družbene infrastrukture – vrtcev, šol, zdravstvenih, športnih in drugih javnih storitev. Prav zato načrtujemo nov zdravstveni center (gradbeno dovoljenje za novi SUC in zdravstveni dom je že pridobljeno), gasilsko-varstveni center smo začeli graditi, nadaljujemo pa z razvojem izobraževalne (glasbena in nova osnovna šola), športne (nov športni center z bazenom), gospodarske (izgradnja poslovne cone) in druge javne infrastrukture.
Pomemben korak k bolj urejenemu in zelenemu mestu predstavlja tudi že odobren projekt Zelene oaze mesta Sežana, s katerim bomo uredili Sežano vse od soseske Lenivec, pa preko celovite prenove parka pri Starem gradu, ureditvijo Kosovelove in Bazoviške ulice pa vse do parka pri Vinakrasu in zaključka na Sejmišču. Tako želimo ustvarjati kakovostne javne prostore za druženje, rekreacijo in vsakdanje življenje prebivalcev.
Glede očitkov o togih občinskih prostorskih predpisih želim poudariti, da so se čakalne dobe za pridobitev gradbenih dovoljenj na Upravni enoti Sežana v primerjavi s preteklimi leti občutno skrajšale. Prav tako ne vem, katere konkretne občinske omejitve imate v mislih. Prostorsko načrtovanje je namreč zakonsko reguliran postopek, v katerem občina ni edini odločevalec. Pri pripravi prostorskih aktov je treba pridobiti preko 40 različnih mnenj pristojnih državnih institucij, ki določajo pogoje s področij varstva okolja, narave, kulturne dediščine, infrastrukture in drugih področij.

• Ali nameravate spremeniti občinski prostorski načrt (OPN), da bi omogočili hitrejše investicije v stanovanjske in poslovne cone? Če da, na katerih območjih?
PEČAR: Sam sem mnenja, da bi bilo smotrno razvijati Sežano v smeri proti Orleku, Bazovici in Lipici, kjer ima Občina v lasti cca 35 ha lastnih zemljišč. Prav tu vidim tudi možnost  ureditve dela zemljišča za reševanje stanovanjske problematike mladih.
SILA: Strinjam pa se, da postopki spreminjanja občinskih prostorskih načrtov v Sloveniji trajajo predolgo in bi jih bilo treba poenostaviti (kljub dolgotrajnim postopkom smo v iztekajočem se mandatu sprejeli ali začeli z obravnavo 12 OPPN). Vendar to ne pomeni, da bi morali odpraviti vse prostorske omejitve. Kot župan, sploh pa kot občan, si nikakor ne želim stihijske pozidave, temveč razvoja, ki spoštuje značilnosti in prepoznavnost našega prostora, ohranja zelenih površin in zagotavlja kakovostno življenje tudi prihodnjim generacijam.

• Mladi in družine se soočajo s pomanjkanjem stanovanj. Kako boste spodbudili čim večjo gradnjo novih (neprofitnih in tržnih) stanovanjskih objektov ter spremljajoče infrastrukture (vrtci, šole, parki)?
PEČAR: Danes pogostoma slišimo razlage, da imamo v Sežani stanovanjski problem, ker primanjkuje stanovanj za na prodaj. Res je, da stanovanj na prodaj primanjkuje, vendar se sprašujem za katere kupce? Bi stanovanja namenili mogoče za mlade družine, za katero drugo skupino občanov ali je mišljeno za prosti trg. Če primanjkuje stanovanj za prosti trg, je potrebno dobro premisliti, kakšne posledice bi taka širitev pomenila za mesto Sežana in ne le pristajati na pobude lobijev, ki v tem iščejo samo svoj dobiček in svojo korist.
SILA: Zavedam se pomanjkanja stanovanj, zlasti za mlade in mlade družine. Trenutno se v Sežani načrtuje gradnja približno 500 novih stanovanj, v okviru zasebnih investicij. Občina na žalost ne razpolaga z ustreznimi zemljišči, ki bi kratkoročno dovoljevale izgradnjo stanovanjskih objektov, bo pa tudi v prihodnje zagotavljala ustrezne prostorske pogoje za stanovanjsko gradnjo in poiskala možnosti za okolje, ki bo privlačno za mlade (npr. nova soseska v t.i. sežanski Pulverjeri). Pri tem pa ne smemo pozabiti, da možnosti za kakovostno bivanje obstajajo tudi zunaj mestnega središča, v naših vaseh.

• V mestu imamo več degradiranih območij in t.i. "črnih točk", ki so trenutno brez vsebine in kazijo videz kraja. Kakšne vsebine (parki, kulturni centri, stanovanja, poslovni prostori) bi tja umestili?
PEČAR: Če želimo imeti urejeno Mesto z veliko začetnico, je ureditev mesta ena od temeljnih nalog razvoja Sežane. Žal ugotavljam, da mesto Sežana nima podobe pravega mesta. Pravega mestnega jedra mesto nima, imamo pa poslovno, podjetniško, obrtniške cone in še bi lahko našteval. Urejanje teh degradiranih delov mesta in okolice je absolutno odvisno od priprave dolgoročnih, kvalitetnih in planskih dokumentov, ki poleg odgovora na kakšen način, povedo tudi kdaj, za koga in kako usmerjati razvoj mesta. Z reševanjem teh delov pa posledično rešujemo tudi vprašanja parkiranja, zelenih površin, videza mesta in še česa. 
SILA: Oživljanje degradiranih in neizkoriščenih območij je pomemben del razvoja Sežane. Prednost dajem prenovi in ponovni uporabi obstoječih površin pred nepotrebnim širjenjem pozidave. Posamezne lokacije je treba obravnavati glede na njihove prostorske možnosti in potrebe mesta. Nekatere so primerne za stanovanjsko gradnjo, druge za poslovne, javne ali zelene površine.
Pri tem je treba poudariti, da je večina takšnih območij v zasebni lasti, kar bistveno omejuje možnosti ukrepanja občine. Občina namreč ne more samovoljno posegati v zasebno lastnino niti z javnimi sredstvi financirati urejanja zasebnih zemljišč brez ustrezne pravne podlage. Kadar stanje objektov ali zemljišč predstavlja nevarnost za ljudi oziroma okolico ali obstaja sum kršitev predpisov, lahko o tem obvestimo pristojne inšpekcijske službe. Žal pa zgolj dejstvo, da je neko območje zanemarjeno in kazi podobo mesta, samo po sebi praviloma še ne predstavlja zadostne pravne podlage za ukrepanje pristojnih organov.

• Kako boste privabili investitorje za oživitev teh zapuščenih lokacij, oziroma kako bo občina ukrepala, če gre za zasebna zemljišča?
PEČAR: Da bi Občina lahko posegla v ureditev teh prostorov, tako s potrebnimi planskimi dokumenti, kot potencialni investitor, je najprej potrebno narediti podrobno analizo vsega, to je kdo je lastnik, kaj predstavlja v naravi, kakšen je bil dosedanji namen itd. Na osnovi tega je potencialne investitorje in občinski interes potrebno iskati v naši sredini in šele nato v širši okolici. Verjamem, da se tega kvalitetno ne da urediti od danes do jutri, je pa prav gotovo potrebno začeti danes.
​​​​​​​SILA: Kljub tem omejitvam si bomo še naprej prizadevali za sodelovanje z lastniki in potencialnimi investitorji ter z ustreznim prostorskim načrtovanjem spodbujali prenovo teh območij. Da lahko takšno sodelovanje prinese konkretne rezultate, se je pokazalo že v več primerih. Med njimi velja posebej izpostaviti dolgoletno »črno luknjo« za avtobusno postajo v Sežani, kjer se po več desetletjih končno kažejo premiki in naj bi se v kratkem začela gradnja. S tem bi odpravili eno najbolj izrazitih degradiranih območij v samem središču mesta. To je tudi smer, v kateri želim nadaljevati – s sodelovanjem, vztrajnostjo in konkretnimi rešitvami do bolj urejene, privlačne in živahne Sežane.

• Projekt južne obvoznice je ključen za razbremenitev mestnega prometa. Kdaj natančno bo ta projekt prišel na vrsto pod vašim vodstvom in v kateri fazi (projektiranje, odkup zemljišč, gradnja) se trenutno nahaja po vaših informacijah?
PEČAR: Skladno z reševanjem ostalih problemov je tudi prometna ureditev vezana na kvalitetne dolgoročne občinske plane, ki bodo sloneli na analizi tako mobilnega kot statičnega prometa. Kako naj bo urejeno mesto? To nalogo je potrebno zaupati strokovnjakom s tega področja, ki jih imamo tudi v Sežani kar nekaj. Tako imenovana Južna obvoznica predvideva dodaten prehod preko železniške proge in je nujno potreben tudi iz vidika varnosti, da ne pride do prekinitve prometa med obema polovicama mesta. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je ta obljuba o izgradnji bila že dana pred leti, vendar obljuba ni bila uresničena. Občina zamuja pri pripravi OPPN, zaradi česar se rešitev te teme še odmika. Sam vidim v mestu še več problemov, ki bi jih reševal npr. z odpiranjem prometa mimo osnovne šole z izgradnjo podhoda za prehod iz šole v halo in glasbeno šolo. Potrebno je urediti nekaj prometnih črnih točk, ki jih imamo v mestu, kvalitetno rešiti problem parkiranja, itd. 
​​​​​​​SILA: Južna obvoznica je eden ključnih razvojnih projektov Sežane, saj ne bo pomenila zgolj prometne razbremenitve mesta, temveč bo pomembno prispevala tudi k njegovemu nadaljnjemu prostorskemu in gospodarskemu razvoju. V prvi fazi je predvidena nova cestna povezava od vhodnega krožišča iz italijanske smeri, v bližini lekarne Ruj, z nadvozom čez železnico do ceste, ki povezuje Orlek s Sežano. S tem bomo razbremenili predvsem mestno središče in stanovanjska območja prometa v smeri Lipice, hkrati pa izboljšali prometno varnost. Obvoznica bo predstavljala tudi pomembno prostorsko ločnico med stanovanjskim in gospodarskim delom mesta ter omogočila nadaljnji razvoj poslovnih površin, tudi na območju zemljišč Luke Koper.
Projekt smo že pripeljali do pomembne faze prostorskega načrtovanja. Septembra in oktobra letos je potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za prvo fazo obvoznice. Gre za državno investicijo, pri kateri občina sodeluje kot soinvestitor. Prizadevali si bomo za čimprejšnji zaključek potrebnih postopkov in v sodelovanju z državo zagotovitev pogojev za njeno izvedbo. Začetek gradnje je predviden v letu 2027.

• Prenova železniške postaje je nujna za sodoben javni prevoz. Kako boste sodelovali z Direkcijo za infrastrukturo (DRSI) in Slovenskimi železnicami, da se ta prenova čim prej začne in uspešno zaključi? In v zvezi s tem seveda gradnja novih izvennivojskih križanj z železniško progo.
PEČAR: Za urejeno mesto je potrebno imeti tudi urejeno sodobno železniško postajo, zato je potrebno med občino in SŽ ter drugimi državnimi službami odpreti širok dialog, ki bo temeljil na naših potrebah in zahtevah.
​​​​​​​SILA: Pomemben del celovitega prometnega razvoja Sežane predstavlja tudi posodobitev železniške infrastrukture, vključno s prenovo železniške postaje in ureditvijo izvennivojskih križanj. Pri tem z državo že dejavno sodelujemo. Na Občini Sežana smo se s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in DRI že sestali glede načrtovane nadgradnje železniške proge Divača–Sežana, prenove postaje ter odprave nivojskih prehodov, vključno s protihrupno zaščito proge skozi celotno mesto Sežana. Te državne investicije bodo pomembno prispevale k večji prometni varnosti, boljši povezljivosti in nadaljnjemu razvoju mesta. V okviru načrtovane nadgradnje so predvideni tudi nov mestni podhod, ki bo povezoval območje Šolskega centra Srečka Kosovela z Orleško cesto, nov podvoz Orlek ter posodobitev obstoječih podhodov. Tudi v prihodnje bomo z državo aktivno sodelovali in si prizadevali za čimprejšnjo izvedbo teh projektov, saj mora razvoj državne železniške infrastrukture slediti tudi potrebam Sežane in njenih prebivalcev.

• Kako nameravate rešiti ostale vsakodnevne prometne zastoje v mestu in izboljšati pogoje za pešce ter kolesarje?
PEČAR: \odgovorjeno pri naslednjem vprašanju\
​​​​​​​SILA: Pri urejanju mestnega prometa sledimo celostnemu pristopu, ki smo ga opredelili v Občinski celostni prometni strategiji. Naš cilj je zagotoviti večjo prometno varnost, boljšo pretočnost ter varnejše in prijaznejše okolje za pešce in kolesarje. V ta namen načrtujemo ureditev Bazoviške ceste in Kosovelove ulice, v okviru projekta GEOMOB pa tudi nadaljnje urejanje kolesarskih povezav.

• Ali bi prišla v poštev mogoče uvedba dvopasovnice v samem centru (del Partizanske ceste dva pasova enosmerno v smeri Italije ter v obratni smeri Srebrničeva, Kosovelova in Bazoviška v smeri Ljubljane)?
PEČAR: Odgovor na obe zadevi je stvar podrobne analize in posnetka stanja, tako mobilnega kot statičnega prometa, ki pa ne more biti narejen v par dneh s strani nekompetentnih. Sam menim, da bi bilo k reševanju tega možno pritegniti Prometno fakulteto iz Portoroža, da pripravi strokovno študijo in potrebne podlage na osnovi katerih bi lahko kvalitetno uredili zadevo in to na celotnem teritoriju mesta.
​​​​​​​SILA: Kar zadeva predlagano spremembo prometnega režima v mestnem središču, menim, da moramo vsako takšno rešitev najprej strokovno preveriti. Pri tem moramo upoštevati prometne tokove, dostopnost za stanovalce in gospodarstvo ter vpliv na druge mestne ulice. Prometnih težav namreč ne bomo rešili, če jih bomo zgolj preselili iz ene ulice v drugo.

• Ali se bo v času vašega županovanja končno uvedlo mestni avtobus, saj je Sežana še eno izmed redkih mest, ki ga še nima.
PEČAR: Prav gotovo je v interesu vseh občanov, da se pristopi k reševanju mobilnosti v mestu, za kar menim, da bi ta moral biti tudi eden od prednostnih projektov. Demografska slika namreč kaže, da se prebivalstvo stara. Zavedam se, da bo reševanje mobilnosti v občini trd oreh, ki je vezan na več vprašanj s finančnimi posledicami. Tudi za reševanje te problematike potrebujemo poglobljene analize stanja.
​​​​​​​SILA: Dostopen in učinkovit javni potniški promet je pomemben del kakovosti življenja in trajnostnega razvoja naše občine. Zavedamo se, da obstoječe povezave ne zadostujejo potrebam prebivalcev, zato smo v tem mandatu naredili pomembne korake k izboljšanju dostopnosti javnega prevoza. Zatečeno stanje pomanjkljivih povezav smo uspešno dopolnili s projektom Lokalno povezani, v okviru katerega smo uvedli prevoze na klic. Storitev se je med občani izjemno dobro uveljavila, povpraševanje pa potrjuje, da so potrebe po takšnih oblikah mobilnosti velike. Zato že razmišljamo o razširitvi in nadgradnji projekta. Ob tem še naprej podpiramo tudi delovanje Sopotnikov, ki s svojimi brezplačnimi prevozi starejših pomembno dopolnjujejo naš sistem prevozov na klic.
Hkrati je v izvajanju projekt NIIP, v okviru katerega sta predvidena izdelava načrta parkirne politike in študija uvedbe mestnega avtobusnega prevoza. Naš cilj je vzpostaviti učinkovit in uporabnikom prilagojen sistem mestnega javnega prevoza. Ob tem že potekajo tudi pogovori o možnosti uvedbe primestnih krožnih avtobusnih povezav, ki bi po sistemu osmice povezovale širše območje občine ter prebivalcem podeželja omogočile lažji dostop do mesta in javnih storitev.

• Potrebna je čimprejšnja ponovna uvedba avtobusnega prevoza med Sežano in Trstom, saj trenutno ni niti ene povezave ter povečanje števila vlakov. Ali bo to vaša prednostna naloga ali mogoče niti ne?
PEČAR: Tudi sam podpiram to idejo mobilne javne povezave z mestom Trst, saj nam je vsem popolnoma jasno, da je naš prostor zaledje velikega mesta katero v svoji okolici povezuje približno 300.000 prebivalcev. Kaj lahko konkretnega naredi Občina je vprašanje, prav gotovo pa spodbujanje reševanja tega bi bilo v moji domeni.
​​​​​​​SILA: Pomembna prednostna naloga ostaja tudi izboljšanje čezmejnih povezav, predvsem ponovna vzpostavitev neposredne avtobusne povezave med Sežano in Trstom ter povečanje števila železniških povezav. Sežana je obmejno mesto in pomembno prometno vozlišče, zato si bomo v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, prevozniki in italijanskimi partnerji prizadevali za boljšo čezmejno prometno povezanost. Naš cilj je jasen: vzpostaviti celovit, dostopen in učinkovit sistem javnega prevoza, ki bo povezoval mesto, podeželje in čezmejni prostor ter prebivalcem omogočal večjo mobilnost in kakovostnejše vsakdanje življenje.