Tri kraške občine na udaru: Vračilo milijonov ogroža projekte

V letu 2007 so se občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje – Kozina združile v skupnem projektu gradnje širokopasovnega omrežja. Vendar je neupoštevanje pravil javnega naročanja pripeljalo do sodbe, zaradi katere morajo Ilirska Bistrica, Sežana in Hrpelje – Kozina zdaj vrniti milijonske zneske. Vrnjeno vsoto bodo občine odplačevale naslednjih 15 let. Ilirska Bistrica bo morala vrniti 3.700.000 evrov, Sežana 2.300.000 evrov, medtem ko bo dolg Hrpelj – Kozine znašal 200.000 evrov.

Plačila bodo imela znaten vpliv na proračun vsake občine. V Ilirski Bistrici bo skupni znesek po 15 letih odplačevanja narasel na več kot štiri milijone evrov, kar bi lahko financiralo različne občinske projekte, kot je gradnja novega stadiona ali gasilskih domov. Župan Ilirske Bistrice, Gregor Kovačič, pojasnjuje:

“Država se je postavila na jasno stališče, da bo sodbo izvršila. Smo se veliko pogovarjali, če bi nam prišli kaj nasproti, odpisali vsaj zamudne obresti, ampak posluha ni bilo.”

Kljub temu so uspeli doseči dogovor za obročno odplačevanje, ki bo Ilirsko Bistrico stalo 300.000 evrov letno.

Sežana bo plačevala letni obrok v višini 140.000 evrov, kar je polovica zneska, ki ga bo odplačevala Ilirska Bistrica. Župan Andrej Sila izraža zadovoljstvo nad dogovorom:

“Sodba bi lahko terjala tudi izvršbo nad premoženjem občine, blokado proračuna in druge ukrepe.”

Občine so morale zavarovati svoje dolgove z nepremičninami. V Ilirski Bistrici so zastavili pet starih stavb na območju nekdanjih vojašnic, ki so v glavnem prazne ali v uporabi kot skladišča in prostori za društva. Sežana je zastavila hostel v Pliskovici, Bunčetovo domačijo v Dutovljah ter nekaj drugih nepremičnin. Župan Sežane poudarja, da kljub zastavi nepremičnin ni razloga za skrb:

“Občina Sežana ima 33.000.000 evrov visok proračun, letni obrok je 140.000 evrov, te nepremičnine niso v nobeni nevarnosti.”

Do kršitve je prišlo pri dopolnitvi projekta širokopasovnega omrežja. Po dodajanju belih lis območij s strani države so občine te vključile v projekt brez ponovnega razpisa, kar je bila administrativna napaka. Župan Ilirske Bistrice, ki je podedoval dolgove od svojih predhodnikov, pravi:

“Širokopasovno omrežje je bilo zgrajeno, deluje, nihče ni bil oškodovan, država ni vračala nobenega denarja Evropski uniji.”

Kljub temu bo državni proračun vsako leto bogatejši za pol milijona evrov zaradi teh plačil.

Tri kraške občine se bodo naslednjih 15 let soočale z dolgotrajnimi finančnimi obveznostmi zaradi kršitev pri projektu širokopasovnega omrežja. Dogovor o obročnem odplačevanju omogoča stabilnost občinskih proračunov, vendar bo znesek, ki bi se lahko uporabil za razvoj občin, zdaj usmerjen v vračilo dolga.

Bodo v Sežani ostali brez oskrbe za zapuščene pse in mačke?

Zavetišče Horjul je občino Sežana novembra lani obvestilo o odpovedi koncesijske pogodbe, polletni odpovedni rok pa začne veljati z aprilom. Na občini napovedujejo sklenitev pogodbe z drugim zavetiščem.

V občini Sežana je registriranih približno 1600 psov, podatka o skupnem številu zapuščenih živali pa na občini nimajo. Več zapuščenih živali opažajo v okolici doma upokojencev in bolnišnice, zaradi bližine Italije pa najdejo tudi odložene ostarele živali z druge strani meje. Sežanski župan Andrej Sila: "Zadnji primer, proti koncu leta 2025, smo našli odložene mladičke mačk pri zabojnikih." Sila opozarja tudi na problem hranjenja teh živali, kar posledično vpliva na večje razmnoževanje in povzroča dodatne težave.

V skladu z novelo Zakona o zaščiti živali občini Sežana v zavetišču Horjul pripadajo dva boksa za pse in štirje boksi za mačke, a po napovedani odpovedi pogodbe s Horjulom bodo poiskali možnosti drugje, pravi župan: "Konkretno še nismo v dogovorih, da bi šli iz enega zavetišča v drugo, ne nazadnje imamo še vedno pogodbo z zavetiščem Horjul. Iščemo pa dodatne zmogljivosti tudi zaradi izvedbe sterilizacij in kastracij."

Na občini Komen pa imajo zaradi poostritve pogojev drugo težavo. Zadnja leta v proračunu na letni ravni zagotovijo 15 tisoč evrov za storitve zavestišča Oskar Vitovlje. Kot pove župan Erik Modic, do zdaj še ni bilo treba porabiti zneska v celoti. V letu 2024 so odšteli 10 tisoč evrov. Stroški pa naraščajo, zaradi zaostritve normativov iz zavetišča napovedujejo višje račune: "To pomeni več stroškov, in jasno je, da bo pristalo na plečih občinskega proračuna. Po drugi strani pa od države ni znakov, da bi to upoštevala, ustrezno reagirala in zagotovila več sredstev za občine."

Problematika zadeva večino slovenskih občin. Delujoča zavetišča so prezasedena. Da bi na območju kraško-brkinskih občin iskali možnosti za lastno zavetišče, je za zdaj prezahteven zalogaj.

Sežana bo dobila sodoben zdravstveni center

V Sežani pričakujejo, da bodo do junija letos pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo satelitskega urgentnega centra, ki mora biti zgrajen do konca prihodnjega leta. Stal bo ob sežanski bolnišnici, ki bo dobila prizidek, na območju pa bo občina zgradila tudi nov zdravstveni dom. Vrednost ureditve satelitskega urgentnega centra je ocenjena na 3,5 milijona evrov, celotna investicija, skupaj z bolnišničnim prizidkom in novim zdravstvenim domom, pa je vredna kar 32 milijonov evrov.

Gre za pilotni projekt celostnega povezovanja primarne, sekundarne in urgentne zdravstvene dejavnosti na enem mestu, ki bo dolgoročno izboljšal dostopnost, kakovost in varnost zdravstvene oskrbe za prebivalce Sežane in širše regije, je ob nedavnem obisku predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v sežanski bolnišnici dejal sežanski župan Andrej Sila.

Projekt bo potekal v več fazah; prva je državna investicija v satelitski urgentni center, ki mora biti zaradi pridobljenih evropskih sredstev zaključena do konca prihodnjega leta. Gradbeno dovoljenje morajo pridobiti letos, za prvo fazo gradnje do junija, je povedal župan. V drugi fazi bodo nato zgradili dva stolpiča, v katerih bosta umeščena prizidek bolnišnice in nov zdravstveni dom z garažno hišo. V tretji fazi pa bodo vse tri stavbe povezali v zdravstveni center Sežana.

Idejna zasnova za celoten projekt je zaključena, zato večjih ovir za investicijo ne pričakujejo.

Občina si je že od takrat, ko je bilo potrjeno, da bo satelitski urgentni center umeščen v Sežano, prizadevala zagotoviti ustrezno zemljišče za gradnjo. Opravili so analizo možnih lokacij, tako na zemljiščih v lasti občine kot tudi v zasebni lasti. Dolgo je bila neuradno v ospredju lokacija pri trgovskem centru Spar, kjer je salon in servis vozil, stekli so že prvi pogovori, toda pogoji so bili za občino nesprejemljivi. V leto in pol trajajočem postopku so kot najustreznejše izbrali območje ob Bolnišnici Sežana, kjer so že v 90. letih prejšnjega stoletja nekateri predlagali umestitev zdravstvenega doma, a je nato v občinski politiki prevladala zamisel o dozidavi sredi mesta.

“Izbrana lokacija je funkcionalno najprimernejša, cenovno najbolj ugodna in časovno najbolj sprejemljiva, obenem pa omogoča najboljšo dostopnost intervencijskim in reševalnim vozilom ter optimalno povezavo z obvoznico in državno cesto,” je pojasnil župan.

Trg v centru mesta bo pod videonadzorom

Občina Sežana bo na Trgu osvoboditve pred cerkvijo, kjer so lani poleti postavili atraktiven kip Srečka Kosovela, postavila videonadzor. Kot navajajo, je potrebno uvesti bolj učinkovit nadzor, ko se izkaže, da milejši ukrepi ne zaležejo.

S postavitvijo videonadzora želi sežanska občina predvsem zavarovati javno premoženje na Trgu osvoboditve. "Pri tem je potrebno varovati prostor, da se preprečijo nevarnosti poškodovanja – vandalizma na skulpturah, ki so nameščene na samem trgu. Kip Srečka Kosovela, jadro, kamnite klopi in kocke ter objekt, v katerem obratuje Turistični informativni center. Na podlagi posnetka videonadzora je možno učinkoviteje odkrivati in preganjati storilce kaznivih dejanj. S posnetka se lahko ugotovi, kdo je storilec kaznivega dejanja ali se kako drugače ugotovijo okoliščine kaznivega dejanja in zbirajo ustrezni dokazi za pregon kaznivih dejanj," so prepričani v občinski upravi.

Na drogu javne razsvetljave nameravajo namestiti dve kameri, ki bosta snemali trg, s poudarkom na kipu Srečka Kosovela. Videonadzor se bo izvajal v nočnem času, med 21.00 in 6.00, vse dni v letu.

Sežanski jamarji naleteli na presenetljivo odkritje, staro skoraj 5000 let

Jamarji Jamarskega društva Sežana so med raziskovanjem ene od kraških jam naleteli na izjemno arheološko odkritje. V Pecovi jami pri tunelu Dol so našli človeške kosti, stare približno 4800 let, ki segajo v obdobje bakrene dobe.

Kot je na Facebooku sporočil član društva Andrej Peca, so kosti našli v jami, ki so jo v zadnjem času podrobneje raziskovali. Rezultati datiranja so presenetili tudi jamarje, saj so pokazali, da je najdba precej starejša, kot so sprva domnevali.

"Prejeli smo težko pričakovano datiranje človeških kosti iz Pecove jame pri tunelu Dol (Dol pri Vogljah) ki smo jo člani JD Sežana raziskovali v zadnjem času. Na naše presenečenje, so kosti veliko starejše kot smo predvidevali, segajo namreč v dobo eneolitika, kar je približno 2800 let pred našim štetjem, torej so stare približno 4800 let," je zapisal Peca.

Ob tem je poudaril, da je na območju današnje Slovenije znano le še eno najdišče iz tega obdobja. Nadaljnje raziskave bodo v prihodnje nadaljevali tudi antropologi, ki bodo skušali razkriti več o življenju ljudi na Krasu pred skoraj petimi tisočletji.

S predstavniki vlade o razvoju, sodelovanju in konkretnih projektih za prihodnost Krasa

Ob obisku Vlade Republike Slovenije v Obalno-kraški regiji je Občina Sežana gostila več članov vladne ekipe, ki so se na različnih lokacijah v občini seznanili s ključnimi razvojnimi projekti, izzivi in priložnostmi kraškega prostora. Delovni obiski so bili namenjeni neposrednemu dialogu med državo in lokalnim okoljem ter predstavitvi konkretnih projektov, ki pomembno zaznamujejo razvoj občine Sežane in širše regije na področjih zdravstva, čezmejnega sodelovanja, gospodarstva, izobraževanja, kulture, energetike, protipožarne varnosti in dolgotrajne oskrbe.

Obisk je ponudil celovit vpogled v strateške usmeritve občine, hkrati pa potrdil pomen sodelovanja med državno in lokalno ravnijo pri iskanju trajnostnih rešitev za prihodnost Krasa.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel sta se ob obisku Bolnišnice Sežana seznanila s projektom Zdravstvenega centra Sežana, ki vključuje izgradnjo Satelitskega urgentnega centra (SUC), novega Zdravstvenega doma Sežana ter prizidka bolnišnice. Gre za pilotni projekt celostnega povezovanja primarne, sekundarne in urgentne zdravstvene dejavnosti na enem mestu, ki bo dolgoročno izboljšal dostopnost, kakovost in varnost zdravstvene oskrbe za prebivalce Sežane in širše regije.

Predsednik vlade je projektu izrazil podporo ter poudaril njegov širši pomen za razvoj zdravstvene mreže v regiji, ministrica za zdravje pa ga je ocenila kot dober primer iskanja sinergij in učinkovitejših organizacijskih rešitev v javnem zdravstvu. Župan Občine Sežana Andrej Sila je ob tem izpostavil, da gre za ključno razvojno naložbo, ki odgovarja na kadrovske, organizacijske in prostorske izzive zdravstvenega sistema ter presega lokalni pomen.

Na območju nekdanjega mejnega prehoda Lipica je v okviru vladnega obiska Obalno-kraške regije potekalo delovno srečanje, namenjeno razpravi o razvoju čezmejnega prostora Kras–Carso ter prihodnjih usmeritvah strateškega projekta Interreg KRAS–CARSO II. V ospredju pogovorov z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom ter ministrom za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandrom Jevškom so bili doseženi rezultati dosedanjega čezmejnega sodelovanja ter vizija njegovega nadaljnjega sistemskega nadgrajevanja.

Brezvladje v Zdravstvenem domu Sežana se nadaljuje: brez direktorja in brez vršilca dolžnosti

Zdravstveni dom Sežana, ki pokriva vse štiri kraško-brkinske občine, nastale iz nekoč velike sežanske občine, že štiri leta išče trajnega poslovodjo oziroma direktorja. Tega je sicer dobil šele v petem poizkusu, a le za leto dni. Zdaj je dom celo brez vršilca dolžnosti direktorja, zato ni jasno, kdo vodi ustanovo.

V začetku decembra lani je svet zavoda prejel dopis z odstopom direktorice Katerine Rihter, ki ga podrobneje ni želela pojasnjevati. Diplomirana ekonomistka je odstopila iz osebnih razlogov. Svet zavoda, ki se mu je takrat iztekal mandat, je za vršilko dolžnosti direktorice imenoval vodjo računovodske službe Kristino Pavlič Hreščak, razpis za novega direktorja pa prepustil novi sestavi sveta zavoda. Ta sicer na spletni strani ZD Sežana (še) ni objavljena.

Vseslovenski center za požare v naravnem okolju v Sežani bo do konca maja 2026 izobrazil tisoč ljudi

V Sežani je v letu 2025 polno zaživel Vseslovenski center za požare v naravnem okolju, financiran z evropskimi sredstvi, ki je bil ustanovljen za učinkovito požarno varstvo in hitro odzivanje na požare v naravnem okolju, s posebnim poudarkom na območju Krasa. V prvem letu delovanja so bile vzpostavljene učilnice, opremljene z interaktivnimi tablami in sodobnimi pripomočki, začela pa se je tudi posodobitev dotrajane gasilske opreme ter voznega parka za gašenje požarov v naravi.

Center v obdobju, ko ni večjih požarov, služi predvsem izobraževalnim namenom ter pripravi enot in ustrezne opreme. V maju so tako stekla prva usposabljanja po Programu dopolnilnega usposabljanja za izvajanje nalog zaščite, reševanje in pomoči ob požarih v naravnem okolju – krepitev odpornosti na podnebno pogojene nesreče. V Upravi RS za zaščito in reševanje načrtujejo, da bodo do konca maja naslednje leto usposobili tisoč ljudi za hitrejši in učinkovitejši odziv na obvladovanje posledic velikih požarov v naravnem okolju.

"Poleg usposabljanj v okviru projekta smo v letošnjem letu v centru izvedli šest usposabljanj za prostovoljne gasilce in dve usposabljanji za kandidate za pridobitev poklica gasilec," pravijo na Upravi RS za zaščito in reševanje. "Nadgradili smo sistem dežurstva operativnih enot za pomoč v primeru požarov v zahodnem delu države na način, da smo za čas požarne sezone povečali stalno prisotnost dodatnih gasilcev iz celotne Slovenije v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja v Sežani."

Letos večjih požarov v naravnem okolju ni bilo, če do tega vendarle pride, pa se center preoblikuje v center za operativni odziv.

"Z gradnjo Vseslovenskega centra za velike požare v naravnem okolju smo dejansko pridobili platformo, ki nam omogoča kakovostnejše izobraževanje in usposabljanje gasilcev, ki se potem odzivajo na požare v naravnem okolju. Na drugi strani pa je izboljšan operativni odziv v primeru požara," je povedal Borut Horvat, direktor Urada za operativo.

Center vključuje prostore za skladiščenje opreme in vozil ter prostore za štab oziroma koordinacijsko telo, z izobraževalnim centrom pa so povezane tudi zmogljivosti za namestitev gasilcev v času, ko se odzivajo na dolgotrajnejše intervencije v območju največje požarne ogroženosti.

Izbira Sežane kot lokacije novega centra ni bila naključje, saj se nahaja na območju, kjer je nevarnost požarov zelo velika. To je nenazadnje pokazal tudi katastrofalni požar na zahodnem Krasu leta 2022, ki je samo v Sloveniji uničil več kot 3700 hektarjev večinoma gozdnih površin. Tudi sicer sta severnoprimorska in obalna regija po oceni Uprave RS za zaščito in reševanje ob Notranjski med požarno najbolj ogroženi.

Na požarno ogroženost vse bolj vplivajo višje temperature, daljša sušna obdobja, predvsem poleti, in povečano število neurij ter s tem povezana večja poškodovanost gozdov. Tudi zato je mogoče v prihodnjih desetletjih pričakovati več in obsežnejše požare v naravnem okolju in na prostem.
Evropska sredstva za odpornost Slovenije na naravne nesreče

Vseslovenski center za požare v naravnem okolju, ki krepi slovensko odpornost na naravne nesreče, je bil zgrajen z evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost, nova oprema pa je svoj dom v Sežani dobila s pomočjo evropskega solidarnostnega sklada in kohezijskih sredstev.

Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo

Gre za šestodstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Do zdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in Divači.
Svetniki občin Hrpelje - Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren - Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej letos tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Povečali so se stroški vzdrževanja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, večji so stroški dela, draži se električna energija. Tako vzroke za podražitev pojasnjuje direktor Kraškega vodovoda Sežana Primož Turšič: "Poleg tega pa še to, da prodaja vode stagnira. Pred tremi leti, ko je bila velika suša, smo res prodali veliko vode in bistveno boljše poslovali, zdaj tega ni več."

Vodarina bo tako po novem znašala 1,49 evra na kubični meter, omrežnina za odvajanje komunalnih odpadnih vod pa 4,7 evra na mesec. Kraški vodovod Sežana s pitno vodo oskrbuje 23 tisoč porabnikov, sistem je dolg več kot 750 kilometrov, ima okoli 80 objektov, kot so črpališča, rezervoarji in vodarna Sela ter več kot 12 tisoč odjemnih mest. Največ elektrike vodovod porabi za črpanje vode na višino 800 metrov nad morjem, pravi Turšič: "Želeli smo narediti fotovoltaično elektrarno na vodnem viru, pa to ni mogoče, ker nam je Arso zaradi varovanja vodnega vira izdal negativno mnenje. Druga možnost je bila v Selih na Krasu, kjer je čistilna naprava za vodo. Tam pa nas ovira Natura 2000. Treba bi bilo spremeniti prostorski akt, kar pa lahko traja več let."

V zadnjih letih sicer cene vode za porabnike nihajo. Ob veliki prodaji vode so cene celo nižali, nazadnje 25 odstotkov, tokratno povišanje pa znaša okoli šest odstotkov oziroma devet centov. Začelo bo veljati z novim letom oziroma ko bodo povišanje potrdili svetniki vseh petih kraško-brkinskih občin.

Skoraj polovica proračuna bo šla za naložbe

Sežanski občinski svet je na zadnji seji opravil obe branji proračunskih dokumetov in sprejel proračun za prihodnje leto, ki bo, tako kot v številnih občinah, pričakovano najvišji doslej. Nenazadnje gre za volilno leto.

Občinski proračun za leto 2026 bo znašal nekaj nad 33 milijonov evrov (33,158.539), prihodki pa so ocenjeni na nekaj več kot 30 milijonov (30,104.539), zadolžili naj bi se torej za tri milijone evrov. Podatki do 31. oktobra sicer kažejo precejšen razkorak pri načrtovanju in dejanskih številkah letošnjega proračuna. Veljavni namreč predvideva 31,5 milijona prihodkov, realizacija do konca oktobra je znašala nekaj manj kot 18,5 milijona evrov. Pri odhodkih je položaj podoben, kajti nabralo se jih je nekaj manj kot 19 milijonov evrov, proračun jih skupno predvideva nekaj več kot 32 milijonov. To se sicer dogaja tudi zato, ker so nekatere postavke umeščene zgolj pogojno v čakanju na sofinanciranje..

Evropskih sredstev naj bi se prihodnje leto nateklo za 2,9 milijona evrov (delno neposrednih, večinoma prek državnega proračuna), od prodaje zemljišč pa si obetajo več kot solidnih 3,350.000 evrov. Je pa v proračunu tudi določilo, da se za posamezen investicijski projekt lahko prevzamejo večje finančne obveznosti tudi za leto 2027, če je v proračunu za tekoče leto že odprta postavka. Župan lahko prerazporedi do 300.000 evrov med postavkami za investicije in do 100.000 evrov pri tekoči porabi. Od skupnega zneska proračuna bo v letu 2026 za investicije šlo kar 45 odstotkov denarja. Za plače bo šlo 2,16 milijona evrov.

Leta 2026 se bo nadaljevala gradnja nove glasbene šole, začel naj bi nastajati satelitski urgentni center, nov gasilski dom in skladišče, razvoj poslovne cone ter posodobitve vodovodne infrastrukture.

Državni proračun bo prispeval 3,3 milijona evrov, največ bo šlo za gradnjo urgentnega satelitskega centra pri bolnišnici - 1,281.000 evrov. Po 350 tisočakov bo šlo za gasilski dom in glasbeno šolo, 100.000 evrov pa za ureditev vaškega doma v Križu. V prihodnjem letu je načrtovan projekt Zelene oaze v mestu, ko naj bi urejali park na Lenivcu, Stari grad, Spominski park (pri sodišču), pri Vinakrasu in rastlinjak v Botaničnem vrtu.

Občina Sežana je za leti 2025 in 2026 prvič izvedla postopek participativnega proračuna. Od skupno predlaganih in izglasovanih 17 projektov v 12 krajevnih skupnostih so letos izvedli osem projektov, trije potekajo dvoletno, preostalih pet pa bodo dokončali prihodnje leto. Skupna vrednost projektov za obe leti znaša 200.661,38 eur.

V KS Dane so opravili nakup defibrilatorja, cvetličnih korit in igralne mize na prostem ter poskrbeli za celovito sanacijo dveh vodnjakov. V KS Kazlje poteka izdelava spletne strani ter izvajanje tematskih delavnice za starejše prebivalce, v KS Križ pa so začeli z gradbenimi deli in pripravo idejne zasnove za novo vstopno točko v vasi.

V KS Lokev so obnovili odbojkarsko igrišče na mivki ter pripravili turistični vodič po Lokvi in okolici. Na vaškem domu Gorenje pri Divači so obnovili streho. V KS Kazlje so nabavili nova korita in klopi, v KS Pliskovica so uspešno obnovili kal Rešilke na Velikem Dolu. V KS Avber je do konca leta predvidena vgradnja potopne črpalke v vaškem vodnjaku v Avberju, taborniki pa dokončujejo energetsko sanacijo taborniške hiške.

Po dobrem letu dni odstopila direktorica Zdravstvenega doma Sežana

V Zdravstvenem domu Sežana so direktorja iskali dolgo, vodstvo s polnimi pooblastili pa je javni zavod lani dobil po dveh letih in štirih razpisih. Diplomirano ekonomistko Katerino Rihter so na položaj imenovali aprila lani, mandat je nastopila novembra. Po dobrem letu dni pa odstopa. Razloge je direktorica Rihter pojasnila pisno. Predsednica sveta Radica Slavkovič pa pravi: "To je njena osebna odločitev, zato o razlogih ne sprašujem. Mi je pa žal, da se je to zgodilo, ker ocenjujem, da je bilo sodelovanje med njo in svetom zelo dobro, korektno."

Slavkovič meni, da je v razmerah, ko v zdravstvu primanjkuje ljudi, težko biti na vodilnem mestu: "Opažam, da se zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester razvija huda konkurenca med zdravstvenimi domovi, koncesionarji in bolnišnicami."

Sežanski zdravstveni dom so letos do konca novembra zapustili štirje zdravniki, na novo so jih zaposlili šest, v novembru so pridobili pediatrinjo. Junija so ukinili dejavnost ortopedije, združevanje oziroma ukinjanje drugih ambulant pa trenutno ni predvideno. Po prenehanju mandata strokovne vodje je naloge prevzela druga zdravnica, v decembru pa se menjujejo tudi člani sveta zavoda. Na zadnji seji se bodo sestali v torek, še pove predsednica Radica Slavkovič: "Kakšne odločitve glede imenovanja novega vodstva bo svet sprejel, je težko reči. Možnosti je več, lahko bo imenoval vršilca dolžnosti, lahko bo objavil razpis ali pa vse prepustil novemu svetu."

Zdajšnjemu svetu se mandat končuje 23. decembra, konstitutivna seja novega sestava pa je predvidena 16. decembra.

Kako zagotoviti, da bo nedelujoča svetilka javne razsvetljave popravljena v najkrajšem možnem času

Javna razsvetljava v občini Sežana obsega cestno razsvetljavo, osvetlitev javnih površin, dekorativno razsvetljavo ter razsvetljavo objektov in je urejena prek dvajsetletne koncesije. Ta javna služba na območju občine poteka na površini 21.741 ha, kjer po zadnjih podatkih prebiva 14.780 prebivalcev.​

Celotna električna moč svetilk javne razsvetljave znaša 223.667 W. Osvetljenih je 113,7 km občinskih ali državnih cest, z 110 prižigališči, 108.296 m kablov in 3.046 svetilkami.​

Med vsemi svetilkami je za posamezno gospodinjstvo seveda najpomembnejša tista, ki razsvetljuje neposredno okolico doma. Ko preneha delovati, si vsakdo želi čim hitrejše odprave. V izogib nejevolji, ki lahko nastane ob daljšem čakanju na odpravo okvare, je pomembno vedeti, kam napako sporočiti in kako poteka postopek odprave.

Ravno za take primere je koncesionar Javna razsvetljava d. d. že pred časom vzpostavil spletišče za prijavo napak:
https://www.jrl.si/prijava-napak/ .​

Priporočamo, da težavo čim prej prijavite prek navedenega spletišča, saj se tako informacija najhitreje posreduje neposredno izvajalcu, ki skrbi za popravila. Na enak način občinska uprava sporoča koncesionarju informacije o okvarah, zato je prijava občank in občanov enako učinkovita kot posredovanje prek občine. Koncesionar redno spremlja spletišče za prijavo napak in v nekaj dneh odpravi situacijo – če se le da, pa še isti ali naslednji dan.​

Sežanska Komunala v novih prostorih

Septembra so zaposleni Komunale Sežana d.d. začeli delati v prostorih nove upravne stavbe na naslovu Bazoviška cesta 16. Prostori dosedanje stavbe na Partizanski cesti 2 so septembra dobili novega uporabnika - najemnika Občino Sežana.

V lastno novogradnjo, katere izgradnjo so pričeli marca lani, so se preselile vse službe, ki so poslovale na naslovu Partizanska cesta 2, in sicer uprava s tajništvom, pisarne gospodarskih javnih služb (strokovne službe, prijavna služba), pisarne stanovanjsko-nepremičninske enote, pisarne gradbene enote, finančno-računovodska služba, splošno-kadrovska služba. Pridružile pa so se jim še pisarne operativnega dela (odpadki, javne površine, gradbeništvo), ki so bile do sedaj že na naslovu Bazoviška cesta 16. Pisarna pogrebno-pokopaliških storitev ostaja na svoji lokaciji, na Repentaborski 4.

"Prostori dosedanje uprave so postali pretesni za nemoteno delovanje vseh zaposlenih, prostorska stiska ni omogočala prilagajanja rasti in širitvi podjetja ter novim delovnim izzivom. Nova upravna stavba je umeščena na dvorišče obstoječih operativno servisnih objektov Komunale Sežana in bo po številnih letih delovanja družbe (v letu 2027 praznujemo 70. letnico obstoja), pomenila združitev velikega dela zaposlenih na isti lokaciji. Nadejamo se, da bo to krepilo medsebojne odnose in izboljšalo delovni proces," so navedli v Komunali Sežana.

V sklopu nove upravne stavbe je pozneje predvidena še ureditev preostale okolice obstoječih objektov na Bazoviški 16, prav tako bodo preuredili sanitarne in garderobne prostore obstoječega operativnega centra, so še navedli.

Uradna slavnostna otvoritev je bila v petek, 10. oktobra, ob 16. uri. Slavnostna govornika sta bila direktor Komunale Sežana Andrej Prunk in župan občine Sežana Andrej Sila.

Kdo je kriv za kupe smeti

Sežanci, predvsem stanovalci mesta, se hudujejo zaradi velikih količin smeti na ekoloških otokih. Nekateri ob tem kažejo s prstom na Komunalo Sežana, ker je v zasebni lasti. Drugi se hudujejo čez Italijane, češ, da oni prinašajo smeti in jih puščajo na ekoloških otokih v Sežani. Tretji pravijo, da v stanovanjih v blokih živi veliko več ljudi, kot pa jih je dejansko prijavljenih na naslovu. Najbolj na udaru naj bi bilo središče mesta. Za pojasnila smo se pred dnevi obrnili na Komunalo Sežano, od koder pa so nam danes sporočili, da naših novinarskih vprašanj niso prejeli, ker smo jih naslovili na direktorja, ki je trenutno odsoten. Služba za stike z javnostmi je vprašanja tako prejela šele danes in nam tudi posredovala odgovore, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

"Tako izgleda ekološki otok v centru mesta za Mercatorjem v nedeljo popoldne. Vsakodnevno opažam ljudi, ki ne živijo v tem predelu, kako z avti pripeljejo vreče z odpadki od drugod in jih odložijo na tem ekološkem otoku. Stanovalci v okolici pa velikokrat nimamo kam odložiti vreč s smetmi. Upam, da se bo kaj uredilo v tej smeri," je v eni od skupin na družbenih omrežjih zapisala domačinka pod objavo pričujoče fotografije.

Nekateri menijo, da je za takšno stanje kriva Komunala Sežana, ker ni javno podjetje, ampak je v zasebni lasti. Spomnimo, leta 2020 je Marko Prunk, lastnik več mesnic, trgovina, hotela, restavracij in podjetja Postojnske mesnine odkupil 49 odstotkov delnic Komunale Sežana in postal večinski lastnik. 16 odstotkov delnic je odkupil od malih delničarjev oz. takratnih zaposlenih ter podjetja ADM Invest Ljubljana, ki je imelo v lasti sedem odstotkov. Odkupil je tudi 26-odstotni delež Leopolda Poljanška, ki ga je ta kupil leta 2017 na dražbi Kraškega zidarja. Prunk je plačal 1,6 milijona evrov in vsem ponudil enako ceno, 20 evrov za delnico. Ostali lastniki so Občina Sežana, Občina Komen, Občina Divača in Občina Hrpelje-Kozina. Skupaj imajo 38-odstotni delež z desetimi odstotki notranjih delnic, ki pa nimajo glasovalne pravice, zato je Prunkov delež večinski.

Sežana bo dobila novo zdravstveno središče s satelitskim urgentnim centrom

Občina Sežana je bila s strani Ministrstva za zdravje uvrščena na seznam lokacij za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. Gre za zgodovinski korak, ki bo prebivalcem Krasa in Brkinov zagotovil hitrejšo in dostopnejšo nujno medicinsko pomoč ter sodobno zdravstveno oskrbo.

Za vzpostavitev novega zdravstvenega središča, ki bo povezalo Satelitski urgentni center, Zdravstveni dom Sežana in Bolnišnico Sežana, je občina 23. julija letos podala pobudo za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP SŽ-51 (OPPN SUC Sežana, ID 6280). Na severnem robu mesta, na vznožju hriba Tabor, se bo oblikovalo sodobno zdravstveno središče, ki bo v prvi fazi zajemalo gradnjo objekta urgentnega centra in novih ambulant družinske medicine z urejenim parkiriščem, v drugi fazi pa omogočilo še prizidavo dodatnih kapacitet za bolnišnico in zdravstveni dom ter gradnjo garažne hiše.

Namen Občine Sežana je vzpostaviti sodobno zdravstveno središče, ki bo kot pilotni projekt povezalo Satelitski urgentni center, Zdravstveni dom Sežana in Bolnišnico Sežana. Poleg izgradnje urgentnega centra bo nova lokacija omogočila razbremenitev obstoječih zdravstvenih ustanov, širitev storitev in odpravo prostorskih omejitev, s katerimi se že vrsto let sooča Zdravstveni dom Sežana. Zasnova novega kompleksa bo tako združila vse ključne zdravstvene dejavnosti in vzpostavila pogoje za sodobno, celovito in dostopno obravnavo pacientov na primarni in sekundarni ravni. Prav sinergija treh ustanov bo zagotovila učinkovitejše prehajanje med storitvami, večjo povezanost vseh ravni zdravstvene dejavnosti in dolgoročno višjo kakovost življenja za prebivalce. Zdravstveno središče bo pokrivalo široko območje med urgentnima centroma v Izoli in Šempetru pri Gorici ter s tem bistveno izboljšalo dostopnost nujne oskrbe za celotno kraško-brkinsko območje, kjer razdalje danes pogosto negativno vplivajo na pravočasno obravnavo pacientov.

Že od trenutka, ko je bilo potrjeno, da bo satelitski urgentni center umeščen v Sežano, si občina prizadeva zagotoviti ustrezno zemljišče za gradnjo. V tem času je bila opravljena podrobna analiza vseh možnih lokacij, tako na zemljiščih v lasti občine kot tudi v zasebni lasti. Ugotovljeno je bilo, da občina v trenutku pričetka postopkov ni razpolagala z zemljišči, primernimi za gradnjo tovrstnih objektov, zato je preverila več drugih potencialnih lokacij. V več kot letu in pol trajajočem procesu so bile pretehtane različne možnosti za umestitev, tako v središču mesta kot tudi v poslovni coni, a bi takšne rešitve terjale dolgotrajne postopke in načrtovanje, kar bi ogrozilo izvedbo projekta v predvidenem roku do konca leta 2027. Po preučitvi vseh vidikov se je izbrano območje ob Bolnišnici Sežana izkazalo za najbolj ustrezno. Gre za lokacijo, ki je bila že v preteklosti predvidena za razvoj zdravstvenih dejavnosti, zato je skladna z namensko rabo prostora. Izbrana lokacija je tako funkcionalno najprimernejša, cenovno najbolj ugodna in časovno najbolj sprejemljiva, obenem pa omogoča najboljšo dostopnost intervencijskim in reševalnim vozilom ter optimalno povezavo z obvoznico in državno cesto.

V Sloveniji lastnik Tabora Sežana, ki je v rokah ZDA, aktivira lastništvo vlagateljev: "Cilj je Liga prvakov"

Nogometni klub Tabor Sežana je v središču projekta, polnega čustev in utopij. Kaj je cilj? Osvojiti slovensko prvenstvo in sodelovati v Ligi prvakov s pomočjo denarja navijačev-investitorjev, katerih število je že preseglo 1300.

Ameriške lastnine so prodrle v številna nogometna središča v Italiji: Bergamo, Firence, Milano, Parma, Pisa, Rim, Verona. Tudi Benetke, Palermo, Cesena govorijo ameriško. Kakšni so rezultati? Zelo mešani.

V Trstu (žal) je projekt z ameriškimi zvezdami, ki ga je podpisal Benjamin Lee Rosenzweig, predstavljal ogromno razočaranje. Triestina še vedno pleše po nevarni črni žici, kar je poleti povzročilo rdeče-sabljarsko vročino, polno nočnih mor iz preteklosti, ki se ponavljajo v svoji bulimični in otopeli obliki.

A vendarle obstaja novost: ameriški investitorji ne gledajo več samo na nogomet v Italiji.

Če se premaknemo 15 kilometrov od stadiona Nereo Rocco, prečkamo nekdanji prehod Fernetiči, na stadionu Rajko Šolfa v Sežani pa se odvija nekaj drugačnega, čeprav osnovna matrica ostaja anglosaksonska.

Nogometni klub Tabor Sežana, ekipa iz 2. lige, ki je bila pred tremi leti še v slovenski prvi ligi (in jo je nekaj časa treniral svetovni prvak Mauro German Camonaresi), je sredi projekta, polnega čustev in utopije.

Kaj je cilj? Osvojiti slovensko prvenstvo in sodelovati v Ligi prvakov. S katerim denarjem? S tistim od navijačev-investitorjev.

Tabor United Sežana, kot so poimenovali projekt, je pravo ljudsko lastništvo. Orodje za zbiranje sredstev za velike sanje je Wefunder, platforma za tako imenovani equity crowdfunding, sistem, ki posameznim delničarjem omogoča investiranje v zagonska podjetja in startup podjetja s pridobivanjem lastniških deležev.

V primeru Tabora je minimalni znesek za naložbo 250 dolarjev, medtem ko je rok za zaključek zbiranja sredstev določen do 30. aprila 2026. Idealni cilj zneska? Dva milijona dolarjev.

O tem primeru je poročal tudi New York Times, ki je poudaril, da je Sežana "morda nenavadno in temno mesto za začetek tako velikega projekta."

A vendar se zdi, da številke govorijo same zase: trenutno je že 1319 investitorjev. Zbrani denar? Zanimiva številka: 654.515 dolarjev.

Na papirju bo ta znesek uporabljen za podporo in rast kluba: plače igralcev in tehničnega osebja, tržne aktivnosti kluba, marketing in druge različne stroške.

Od decembra 2023 je Anglež Lyndon Tomlinson, rojen leta 1983, športni direktor Tabora. Pred tem je delal kot talentni iskalec za številne klube Premier lige: Birmingham City, Leeds United, Manchester United, Manchester City.

»V Tabora so cilji dvojni. Želimo iskati in razvijati mlade igralce, da bi ekipa lahko tekmovala na najvišjih nivojih. A želimo tudi, da ti igralci dosežejo najvišje ravni. V zameno naj bi to omogočilo Taboru, da razvije dolgoročen trajnosten model, kjer iščemo, razvijamo in prodajamo igralce s pomembnim dobičkom,« je Tomlinson dejal ob svojem prevzemu funkcije.

In prav on je tisti, ki v promocijskem videu crowdfunding kampanje izpostavi kakovosti tega rdeče-črnega projekta.

V ozadju pa deluje Američan Michael Gorman, ustanovitelj Tabor United. O njem je malo informacij. Trdi, da je delal kot agent za stranke v Premier ligi, NHL, MLS in celo v Serie A. Njegov moto? Investirati v prihodnost nogometa.

Organigram Tabora je štiri sedmine sestavljen iz Slovencev. Predsednik Davor Škerjanc, 39-letni iz Postojne, nekdanji igralec Tabor Sežana v obdobju Pontrellija, v svojem odboru šteje tudi dva znana obraza iz amaterskega nogometa Furlanije-Julijske Krajine: Erika Salkića (nekdanji igralec Kras Repent) in predvsem Sašo Guliča, nekdanji igralec Itala San Marco Gradisca, Juventina, Trieste Calcio, Kras Repent in Vesna.

Bo klub Tabor Sežana uspel pridobiti napredovanje v prvo ligo, nato osvojiti državno prvenstvo in na koncu doseči kvalifikacijo za skupinski del Lige prvakov z denarjem, ki so ga prispevali lastniki-navijači?

V nestrpnem pričakovanju - bolje pričeti se lotiti dela: ponovno je potrebno osvojiti Prvo ligo.

Sežanska občina pred tremi velikimi projekti

Občino Sežana čaka v prihodnjih letih več velikih projektov. Med njimi župan Andrej Sila izpostavlja sodelovanje pri gradnji vodovodne povezave iz Brestovice proti slovenski Istri ter gradnjo novega zdravstvenega centra in novega gasilskega doma za Prostovoljno gasilsko društvo Sežana.

"Smo pred izzivom zelo velikih investicijskih projektov. Zagotovo je največji med njimi vodooskrba slovenske Istre in Krasa s pitno vodo, ker bomo s tem projektom pripeljali priklop na javno vodovodno omrežje prav do vseh domačij in vseh ljudi v naši občini," je dejal župan Andrej Sila.

Zato bo za občino najpomembnejši nov odsek vodovoda, ki ga bodo zgradili med Vrabčami in Štjakom. Obenem pa projekt omogoča, da bodo uredili vodovodno omrežje na najbolj problematičnih območjih, kjer so nekatera vodovodna omrežja stara tudi že 50 let in več.

Tam so zmogljivosti in dimenzije cevi močno poddimenzionirane, saj zdaj tam živi veliko več ljudi kot pred leti, je pojasnil župan. "Želimo si, da bi imeli dostop do kakovostne pitne vode prav vsi," je dodal.

Še večji izziv za Sežano pa bo gradnja novega zdravstvenega centra. Vključeval bo tako satelitski urgentni center kot tudi nov zdravstveni dom in prizidek novega trakta bolnišnice Sežana.

"Naša želja je, da vse to povežemo v nov zdravstveni center, ob tem pa iščemo priložnosti za sodelovanje in iskanje sinergij z ministrstvom za zdravje. O zamisli smo že govorili in tako tudi uresničujemo zakon o zdravstveni dejavnosti in iščemo sinergije med primarno in sekundarno ravnjo zdravstva," je poudaril Sila.

Trenutno preverjajo, ali bi lahko zdravstveni center zgradili na lokaciji blizu bolnišnice Sežana. Ob tem usklajujejo možnosti za zagotovitev ustreznih zmogljivosti za potrebe lokalnega prebivalstva in širše regije. Glede na to, da so postopki priprave projekta še v teku in preverjajo različne variante, bo sežanski občinski svet z vsemi podrobnostmi o tem projektu seznanjen po izdelavi končnega predloga in pridobitvi soglasij pristojnih ministrstev.

Med večjimi naložbami je sežanski župan omenil še gradnjo doma za sežanske prostovoljne gasilce, s čimer bodo uresničili njihove več kot 30 let stare želje.

Urejanje kolesarskih poti po Krasu nadaljujejo proti Lipici in Štanjelu

Potem ko smo videli, da se je kolesarska pot med Komnom in Sežano dobro prijela, smo se sosednje občine in župani dogovorili, da kolesarske poti še širimo," je povedal župan Občine Sežana Andrej Sila. Razvojni potencial kolesarstva v Sežani vidijo tudi v povezavi z Lipico, ki je oddaljena nekaj več kot pet kilometrov. "S tem bi izkoristili naš turistični potencial, saj je kolesarjev na Krasu vse več," je poudaril.

Kolesarji si želijo, da bi celoten Kras povezali s kolesarskimi potmi ter uredili krožno pot tudi prek državne meje v Italijo. Tako bi Kras povezali tudi z morjem, kar bi domačinom in obiskovalcem omogočilo trajnostno mobilnost na celotnem območju.

Po povezavi z Lipico razmišljajo tudi o vzpostavitvi kolesarske poti do Divače in naprej do Škocjanskih jam. Iz Škocjanskih jam je že urejena kolesarska pot proti Kozini in do Mitskega parka na Rodiku.

Za ureditev kolesarske poti med Sežano in Lipico so pripravili projekt Geomob 2 in ga prijavili za financiranje iz dogovora za razvoj regij. Odločitve še nimajo, upajo pa na pozitiven razplet. Projekt je ocenjen na 1,6 milijona evrov, v večini naj bi ga izvedli prihodnje leto.

Projekt je nadgradnja prvega dela, v okviru katerega so med Sežano in Komnom uredili 27 kilometrov dolgo kolesarsko pot. To so zelo dobro sprejeli tako kolesarji kot tudi tekači in sprehajalci. Celotna vrednost projekta, ki se je zaključil konec leta 2023, je bila 4,6 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj je prispeval 3,8 milijona evrov.

Po besedah sežanskega župana se občina še bolj kot doslej usmerja v športni turizem, saj jim blaga klima omogoča izvedbo športnih aktivnosti na prostem preko celega leta.

Prodam otroška oblačila

50,00 €
Kategorija: Oblačila > Otroška
Telefon: 051642434
Datum objave: 20.07.2025 18:52

Opis

Oblačila velikosti od št. 92 do št. 98 za deklico prodam.
Vseh kosov je cca 100.

Pisarna (12,6 m2)

200,00 €
Kategorija: Nepremičnine > Vse
Telefon: 071390222
Datum objave: 08.07.2025 10:06
Opis

Oddamo v najem opremljeno pisarno v strogem centru Sežane. 12.6 m2.
Stroški cca 70 € na mesec.

IP kamera PoE 3MP

20,00 €
Kategorija: Elektronika > Video kamere
Telefon: 041 505 607
Datum objave: 26.06.2025 13:25

Opis

IP kamera PoE 3MP, nova, nerabljena, v originalni embalaži, priklop z ethernet kablom (RJ45) na snemalnike vseh znamk, ki podpirajo Onvif protokol, dodatno napajanje 12V ni potrebno. Leča 3,6mm, IR razdalja do 15m.

V Sežani korak naprej pri zagotavljanju energetske samooskrbe

Maja letos so v Sežani vstopili v novo obdobje lokalne energetike. Z zagonom treh sončnih elektrarn so zaživele tudi tri nove energetske skupnosti, ki skupaj združujejo več kot 20 članov iz vrst občanov, podjetij in javnih ustanov.

Skupnostna samooskrba pomeni, da energijo ne le uporabljamo, temveč soodločamo o njenem viru, delitvi in odgovornosti za prihodnost. Lokalne pobude lahko nosijo precejšnje spremembe.

Energetske skupnosti v Sežani niso zgolj infrastruktura na strehah, temveč vzpostavljajo nov način razmišljanja o energiji, v katerega so aktivno vključeni občani. Sončne elektrarne so nameščene na: Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana z moćjo 186,75 kWp (to je največja izhodna moč v fotovoltaiki), Kosovelovem domu (184,5 kWp) in občinski zgradbi (99,88 kWp). Skupna priključna moč znaša 471,13 kWp, kar pomeni pomembno okrepitev lokalnih obnovljivih virov v regiji.

Sončne skupnosti združujejo fizične osebe (občani), pravne osebe javnega prava (občina, javni zavodi) in pravne osebe zasebnega prava (podjetja, organizacije).

Energetska skupnost Kosovelov dom vključuje sedem občanov, Glasbeno šolo in občino ter tri pravne osebe zasebnega prava in tri samostojne podjetnike. V skupnosti občinske zgradbe sodelujeta občan in Občina Sežana. Skupnost pri OŠ Srečka Kosovela pa združuje tri občane, tri javne ustanove (Osnovno šolo, Zdravstveni dom in občino) ter enega samostojnega podjetnika.
Zagon sončne elektrarne, financiranje in poraba

Z dnem priklopa so bila merilna mesta članov skupnosti vključena v sistem skupnostne samooskrbe z elektriko, ki temelji na lokalni sončni energiji. Porabljeno elektriko obračunava Energetska zadruga Gmajna na podlagi pogodbe z odjemalci. Zaračunani mesečni znesek zajema strošek financiranja gradnje elektrarne, zavarovanje in vzdrževanje ter osnovne upravljalske stroške. Višina mesečne obveznosti je individualna in odvisna od izkazane porabe posameznega člana in od skupnosti, v katero so odjemalci vključeni ter pogodbenega razmerja.

Nekaj mesecev po zagonu elektrarn bo dobavitelj zbral prve podatke o proizvodnji in obračunu ter jih delili z odjemalci. Takrat bodo dobili vpogled v: način delovanja skupnosti, proizvodne učinke elektrarne, obračun porabljene energije in uporabnine.

V prihodnjih mesecih EZ Gmajna pričakuje tudi subvencijo javnega poziva podjetja Borzen, ki bo znižalo pavšalni strošek uporabnine. Odjemalci bodo prejemali tudi letno poročilo o delovanju elektrarne, podatke o učinkovitosti in porabi ter spletni dostop do nadzora, kjer bodo lahko sami spremljali proizvodnjo.

Je Sežana najbolj multikulturno mesto? 14700 stanovalcev in 53 različnih državljanstev

Da so potrebe v Sežani po stanovanjih velike, je znano. Cene najemnin tistih, ki so na voljo, pa letijo v nebo. Marsikdo se sprašuje, čemu pripisati takšen trend porasta cen, saj ne gre za obmorsko ali kako drugače privlačno turistično destinacijo. Po drugi strani gre za obmejno mesto, kjer trenutno prebiva 14733 občanov s kar 53 različnimi državljanstvi, od tega jih ima 12782 stalno bivališče in 1951 začasno. Od leta 2022 se število Slovencev v sežanski občini zmanjšuje, najbolj pa se je povečalo število priseljenih državljanov Bosne in Hercegovine (BiH), Severne Makedonije in Italije.

Leta 2015 je v Sežani živelo 14023 ljudi, v začetku junija letos je ta številka znašala 14733. Leta 2022 je v Sežani imeli stalno bivališče 11335 slovenskih državljanov, 574 državljanov BiH, 272 državljanov Severne Makedonije in 214 Italijanov. Poleg tega je imelo prijavljeno 935 Slovencev še začasno bivališče, 417 državljanov BiH, 384 Italijanov in 136 državljanov Severne Makedonije. Ta državljanstva so najbolj številno zastopana.

Po podatkih Centralnega registra Slovenije je imelo stalno bivališče leta 2023 v Sežani 11319 oseb s slovenskim državljanstvom, leta 2024 jih je bilo 11240 in letos jih je 11182. Število Slovencev se v zadnjem času torej zmanjšuje. Število državljanov BiH s stalnim bivališčem v Sežani je leta 2023 naraslo na 621, naslednje leto jih je bilo 641, letos jih je 688. Poraslo je tudi število državljanov Severne Makedonije, leta 2023 na 286, leta 2024 sta bila še dva več, letos jih ima stalno bivališče 297. Glede na leto 2022 je poraslo tudi število Italijanov, leta 2023 jih je bilo 2019, naslednje leto 222, letos jih stalno biva v Sežani 230.

K temu je potrebno prišteti še občane z začasnim bivališčem, kjer so prav tako najbolj številno zastopana že omenjena državljanstva. Leta 2023 je imelo začasno bivališče v Sežani 915 Slovencev, 385 držaljanov BiH, 350 Italijanov in 160 državljanov Severne Makedonije. Leta 2024 je bilo Slovencev z začasnim bivališčem 866, državljanov BiH 337, Italijanov 321 in 156 državljanov Severne Makedonije. Trenutno ima začasno bivališče v Sežani 850 Slovencev, 316 državljanov BiH, 309 Italijanov in 157 državljanov Severne Makedonije.

V Sežani trenutno prebiva 14733 ljudi, ki ima 53 različnih državljanstev. Stalno bivališče ima 97 Srbov (še 92 jih ima prijavljeno začasno bivališče), 80 državljanov Kosova (še 71 začasno), 51 Hrvatov (še 21 začasno), 25 Bolgarov (še 15 začasno), 22 Ukrajincev (še 36 začasno), 17 Rusov (še devet začasno), osem Nizozemcev, sedem Romunov in sedem Moldavcev, pet Francozov (še dva začasno) in pet državljanov Dominikanske republike, štirje državljani Združenega kraljestva, štirje Nemci (še štirje začasno), štirje Tajci (še eden ima prijavljeno začasno bivališče), štirje Kubanci (še dva začasno), trije Črnogorci (še osem jih ima začasno bivališče) in trije Belorusi (še trije začasno), dva Čeha (še eden začasno), dva Slovaka, dva Vietnamca in dva Španca (še eden začasno).

Stalno bivališče v Sežani ima tudi državljan Irana oz. Islamske republike, državljan Albanije, Azerbajdžana, Avstralije (še eden ima začasno), Avstrije (še dva imata začasno), Brazilije, Japonske, Litve, Malija, Filipinov, Švedske, Turčije (še sedem jih ima začasno) in ZDA (še eden ima začasno).

Začasno bivališče v Sežani imajo še državljan Alžirije, trije državljani Bangladeša, državljan Čila, trije državljani Gane, Madžar, 15 državljanov Indije, Irec, Kazahstanec, Maročan, državljan Jordanije, držaljan Nepala, Poljak, Tunizijec in Egipčan.

Še 18 je občanov, ki se uvrščajo v posebno kategorijo, kot na primer tisti, ki so bili rojeni v Sloveniji, niso pa še bili vpisani v centralni register v matični domovini, in podobno.

Iz občinskega prostorskega načrta (OPN) je razvidno, da bodo v prihodnje stanovanja v Sežani gradili le zasebni investitorji, zato je na mestu vprašanje, zakaj stanovanjski sklad ne gradi v Sežani.